 |
 |
 |
Medijska sporočila
| |
| | |
|
|
10. 09. 2007 - Odprtokodno programje se uporablja v slovenski javni upravi
Manj kot pred kakšnim desetletjem sta GNU/Linux in odprtokodno programje veljala za domeno zanesenjakov. Uvajanje takšnih rešitev v produkcijsko IT-infrastrukturo podjetij je spremljal skepticizem, saj so takšne instalacije znali krotiti samo izbrani. Komercialne podpore za takšne rešitve pa skorajda ni bilo. »Strežniške« postavitve z odprtokodnim programjem za dostavo pošte, usmerjevalnike, spletne strežnike so imele prostor po nedostopnih prostorih, s skoraj pozabljeno fizično lokacijo. Ljudje so se začeli spraševati, kako je možno, da te rešitve v zaprašenih kotih pod plastmi prahu še po številnih letih odlično delujejo. »Danes je zanesljivost, stabilnost, skalabilnost in učinkovita možnost kustomizacije odprte kode dostopna vsakomur,« pravi vodja programskega sveta konference IBLOC 2007 Gorazd Golob. Na mednarodni poslovni Linux in odportokodni konferenci IBLOC 2007, ki bo 27. in 28. septembra v Portorožu, se bodo zbrali uporabniki odprte kode in tudi tisti, ki to še niso, in izmenjali izkušnje in mnenja v prid odprte kode.
Glavni poudarki in sekcije letošnje konference bodo:
- odprtokodno programje na evropski ravni in v organih slovenske javne uprave,
- virtualizacija
- splet 2.0,
- poslovno tehnične rešitve.
Konferenca bo oplemenitena s številnimi primeri dobre prakse, osrednja točka pa bo okrogla miza na temo Storitve za odprtokodne produkte ali kako zaslužiti z odprto kodo, na kateri bodo razpravljali: Andrej Kositer, Agenda Open Systems; Uroš Slak, Astec; Gregor Kosmina, Panteon Group; Boris Butina, Ministrstvo za javni upravo. Strokovnjaki bodo spregovorili o različnih temah s področja izdelave in vzdrževanja končnih rešitev, baziranih na odprtokodnem programju. Ponudniki storitev in končni naročniki bodo debatirali o:
- ponudbi in kvaliteti trga implementorjev odprtokodnih rešitev,
- tveganju poslovnih aplikacij in rešitev, popolnoma baziranih na odprti kodi,
- rešitvi lastniške programske opreme na odprtokodnih operacijskih sistemih,
- zastarelosti pristopa vzdrževalnih pogodb za odprtokodne rešitve in alternative (oziroma ali odprta koda rabi bolj odprt pristop pri vzdrževalnih pogodbah kot pa lastniška programska oprema).
| |
|
 |
Organizatorja:
|
