Na okrogli mizi o pomenu odprte kode za lokalno gospodarstvo in o vlogi države pri tem, ki so jo priredili v okviru Mednarodne poslovne Linux- in odprtokodne konference (IBLOC), so bili odprtokodni strokovnjaki precej kritični do slovenske javne uprave in celo do nekaterih IT-podjetij. Uroš Kositer iz podjetja Agenda in Tadej Drmaž iz podjetja Zrcalo sta celo prepričana, da niti ljudje javni uslužbenci in zasebniki na odločilnih položajih ne vedo, zakaj je odprta koda koristna in kaj sploh prinaša. Kakšen odnos ima država, ki je pred leti sicer začela uvajati odprtokodne rešitve, a je nato to strategijo zavrla, pokaže tudi dejstvo, da se vabilu na okroglo mizo ni odzval prav nihče iz javne uprave - niti iz ministrstva za javnost upravo ali iz drugih služb vlade niti iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Ne glede na mlačen odziv slovenske vlade na okroglo mizo, okoli katere so sedeli vrhunski svetovni strokovnjaki za odprto kodo, se minister za javno upravo dr. Gregor Virant, kot je že pred časom povedal posebej za konferenco IBLOC, zaveda pomena odprte kode. "Podrobnih primerjav med stroški uporabe in vzdrževanja licenčnega in odprtokodnega programja nismo delali, vendar lahko rečemo, da z odprtokodnimi rešitvami prihranimo več kot 50 odstotkov licenčnine ustreznega lastniškega produkta." Še večji prihranek pričakujejo ob celoviti uveljavitvi odprte kode v namizno opremo, čeprav bo tudi vložek v znanje in v prehod na nov sistem pri tem večji, kot je bil za uvajanje odprte kode na strežniški ravni. Minister se zaveda, da je odprta koda, ki odpira obsežen trg znanja, za vsako državo, še posebno pa za Slovenijo, edinstvena priložnost in da bodo pri tem največ pridobile države, katerih ustanove bodo na področju odprte kode najbolj aktivne. "Države EU morajo vlagati v razvoj odprtokodne programske opreme in s tem rešiti odvisnosti od mega korporacij," je prepričan dr. Virant.
Predstavniki odprtokodne skupnosti, ki so sodelovali na okrogli mizi, so prepričani, da je treba začeti na slovensko vlado organizirano pritiskati, naj bolj podpre razvoj odprte kode. Ric Shreves, svetovno znani strokovnjak za odprtkodne rešitve iz Balija, je predstavil model konzorcija IT-podjetij, ki se je oblikoval v Indoneziji in prevzel naloge skupine pritiska. Hkrati je treba po mnenju udeležencev - poleg omenjenih so sodelovali še dr. Alessandro Rubini iz Free Software Foundation Europe, strokovnjak za odprto kodo Uroš Mesojedec, Klemen Kobilica iz IBM in Tomi Ilijaš iz podjetja Arctur - tudi izobraziti uporabnike odprte kode. Zato bi potrebovali nekakšen podporni center, ki bi zagotavljal pomoč podjetjem, ki uporabljajo odprto kodo in tako prikazoval uporabnost odprtokodnih rešitev.
Letošnja konferenca IBLOC, ki je že četrta po vrsti, je bila tudi sicer zelo uspešna. Okoli 150 odprtokodnih strokovnjakov iz vse Evrope in tudi od dlje je dva dni v Portorožu posvetilo izobraževanju o najnovejših spoznanjih na področju odprte kode in izmenjavi idej na praktičnih delavnicah. Organizatorja konference, podjetji GV Izobraževanje in ISG, obljubljata, da bodo tudi prihodnje leto pripravili podobno vrhunski dogodek, seveda pa bodo poskrbeli, da bo še bolj pestro kot letos. |
